Anksiozne motnje

Anksiozne motnje

Anksiozne motnje so skupina bolezni, katerim je skupna povišana anksioznost/tesnoba. So zelo pogoste duševne motnje, saj prizadenejo 10% ljudi po vsem svetu. Pojavljajo se v vseh starostnih skupinah, pri obeh spolih, nekoliko pogostejše so pri ženskah.

Simptomi anksioznosti so zelo različni, posnemajo lahko nekatere telesne bolezni in stanja. Glede na vzrok, izraženost in trajanje anksioznosti ločimo več anksioznih motenj; najpogostejše med njimi so panična motnja, generalizirana anksiozna motnja, socialna anksioznost/fobija ter specifične fobične motnje. Anksioznost je pogosto, predvsem če dlje časa ostaja nezdravljena, povezana tudi z depresivno motnjo.

Verjetno ni človeka, ki se ne bi kdaj znašel v nevarni ali stresni situaciji, v kateri je občutil vsaj neko stopnjo strahu, tesnobe ali celo pravo panično reakcijo. V takšnih situacijah je to popolnoma normalno, je obrambna reakcija, ki nas opozarja na grozečo nevarnost in telo pripravi na boj ali beg. Pri anksioznih motnjah pa ta obrambni mehanizem napačno deluje in se aktivira tudi, kadar ni dejanske nevarnosti ali pa je reakcija pretirana ali predolgotrajna. Takšen neustrezen strah močno poslabša kvaliteto življenja, nas omejuje (v najhujših oblikah celo povsem ohromi in osami), negativno vpliva na medosebne odnose, zaradi njega se lahko začnemo izogibati tudi prijetnim situacijam in aktivnostim. Ljudje se zavedajo nesmiselnosti/pretiranosti svojega strahu, vendar si ne morejo pomagati. Neredko pa si skušajo pomagati na neustrezne načine, kot je npr. lajšanje tesnobe z alkoholom ali pomirjevali, kar lahko vodi tudi v odvisnost. Stalno povišana anksioznost negativno vpliva na telesno zdravje, pogosto se ji pridruži tudi depresija.

Nekaj simptomov anksioznosti:7695172bdc26562761d30d8a52eb2281

  • psihična napetost
  • razdražljivost, nemir
  • motnje koncentracije
  • stalna in pretirana zaskrbljenost (glede zdravja, službe, družine ali povsem vsakodnevnih obveznosti), pričakovanje najhujšega
  • strah brez razloga
  • napetost in bolečine v mišicah
  • telesni znaki: razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu ali v prsnem košu, glavobol, slabost, znojenje, prebavne motnje, itd.
  • nespečnost
  • utrujenost

Panična motnja: zanjo so značilni bolj ali manj pogosti napadi hudega strahu z izrazitimi telesnimi simptomi anksioznosti, prisoten je lahko tudi strah pred ponovnimi napadi in posledično izogibanje nekaterim situacijam.

Generalizirana anksiozna motnja: najbolj značilna je stalna in pretirana zaskrbljenost (glede zdravja, družine, službe, financ itd.), pričakovanje najslabšega, prisotni so tudi različni telesni simptomi, predvsem mišična napetost. Ti ljudje se običajno zavedajo nesmiselnosti/pretiranosti svojih skrbi, vendar si ne morejo pomagati.

Socialna fobija: pretiran strah v socialnih situacijah (spoznavanje ljudi, nastopanje v javnosti itd.)

Obsesivno-kompulzivna motnja: pojavljajo se obsesije (ponavljajoče se, vsiljive, nekontrolirane in ponavadi neprimerne misli ali predstave, ki povzročajo tesnobo) in/ali kompulzije (ponavljajoča se dejanja/rituali, ki so pretirana, npr. pretirano preverjanje ali ponavljanje aktivnosti, pretirano umivanje rok, opravljanje aktivnosti po stalno določenem zaporedju itd.)

Specifične fobije: pretiran in nerazumen strah pred nekaterimi predmeti, situacijami, živalmi

Anksiozne motnje so iz različnih razlogov še vedno prepogosto neprepoznane in nezdravljene. Bolniki še vedno lažje spregovorijo o telesnih simptomih anksioznosti, jih postavljajo v ospredje, zato je tudi diagnostika usmerjena predvsem v telesne bolezni. Predvsem generalizirana anksiozna motnja se največkrat začne že v zgodnji odrasli dobi, zato imajo bolniki občutek, da so že celo življenje tesnobni, da „taki pač so“ in zato niti ne iščejo pomoči. Vendar trpijo po nepotrebnem! Če ste v dvomih ali so simptomi, ki jih občutite, še normalna reakcija na današnji stresni tempo življenja ali pa gre že za anksiozno motnjo, ne čakajte, poiščite ustrezno pomoč, kajti anksioznost je obvladljiva. Običajno je najbolj učinkovito zdravljenje kombinacija zdravil in psihoterapije/pogovorov, včasih pa so dovolj že določene spremembe v življenjskem stilu.