Bolečine v križu

Bolečine v križu se pojavljajo pri ljudeh vseh ras, starosti in poklicev, najpogosteje med 35. in 55. letom starosti (najbolj aktivno prebivalstvo). Večinoma so epizodne, zmerne jakosti in kratkega trajanja (2 – 3 tedne), vendar pa pri 7% bolnikov preidejo v stanje kronične bolečine. Je resen socialno – ekonomski in medicinski problem razvitega sveta, najpogostejši razlog za bolniško odsotnost z dela pri populaciji mlajši od 45 let in drugi najpogostejši razlog za obisk pri zdravniku, tretji najpogostejši razlog za operativno zdravljenje nasploh in peti najpogostejši razlog za hospitalizacijo.

Na razvoj bolečin v križu vplivajo različni dejavnik:

  • prevelike, enostranske in nepravilne fizične obremenitve (dvigovanje težkih bremen, dalj časa
    trajajoče prisilne drže),
  • dolgotrajno in nepravilno sedenje (poklicni vozniki),
  • debelost in pomanjkljiva telesna kondicija,
  • stres,
  • anksioznost in depresija,
  • različni psihosocialni dejavniki (nezadovoljstvo z delovnim mestom, v družini….),
  • predhodna poškodbe hrbtenice.

ZGRADBA HRBTENICE

Zakaj se ravno hrbtenica tako burno odziva na obremenitve?

Razvojno je bila hrbtenica zasnovana za štirinožno hojo, a se je kasneje prilagodila pokončni drži človeka in je zaradi tega postala tudi zelo obremenjena.

Hrbtenica kot nosilni steber je sestavljena iz 33 ali 34 vretenc, ki se večajo v smeri od vratu navzdol ter veznih elementov (medvretenčna ploščica, vezi, mišice), ki sodelujejo pri prenosu obremenitev, zagotavljajo obliko trupa, omogočajo povezava med okončinami in gibanje, ščitijo hrbtenjačo in nudijo oporo mišicam. Med vretenca je vpetih 23 medvretenčnih ploščic, ki sestavljajo gibljivi sistem hrbtenice. Loki in telesa vseh vretenc tvorijo na zadnji strani hrbtenični kanal, v katerem varno poteka hrbtenjača. Skozi medvretenčne odprtine iz tega kanala izstopajo živci. Okvara kateregakoli izmed omenjenih sestavnih elementov, samega ali v kombinaciji, lahko povzroči bolečine v križu


Pri gibanju sta najbolj obremenjena vratni in ledveni del hrbtenice in ravno tu se najpogosteje pojavljajo težave. Za normalno funkcijo hrbtenice so zelo pomembne obhrbtenične mišice, ki vzdržujejo hrbtenico dobro gibljivo, hkrati pa jo ščitijo in preprečujejo prekomerne in nepravilne obremenitve hrbtenice.

 

VZROKI BOLEČIN V KRIŽU

Mehanski vzroki so najpogostejši vzroki bolečinam v križu. Izvirajo iz različnih struktur v hrbtenici.

Bolečine so običajno so lokalizirane v križu, pogosto pa izžarevajo tudi vzdolž nog v obliki ishialgije.

Nateg križa.

Bolečine pri nategu križa najpogosteje izvirajo iz obhrbteničnih mišic. Zaradi prevelike telesne obremenitve, dvigovanja težjega predmeta, padca, nenadnega zanihanja hrbtenice, slabe drže ali prisilnega položaja pri delu pride do krča obhrbteničnih mišic, krč povzroči slabšo prekrvavitev mišic , s tem se zmanjša oskrba s kisikom, kar zopet povzroča bolečino.

Zdrs medvretenčne ploščice

Zdrs medvretenčne ploščice(hernija) je posledica degenerativnih sprememb . Sprožijo ga lahko sunkovit ali nepravilen, lahko že minimalen gib v križnem delu hrbtenice, dvig bremena. Zdrsnjena medvretenčna plošča pri tem draži in utesnjuje živčne korenine, kar sproža hude bolečine v križu, s sevanjem v eno ali obe nogi z občutkom pečenja ali omrtvičenosti. Bolečine lahko poslabša že samo kihanje ali kašljanje.

Degenerativne spremembe ledvene hrbtenice

S staranjem in ponavljajočimi obremenitvami ter majhnimi poškodbami ledvene hrbtenice prihaja postopno do zmanjšane elastičnosti medvretenčnih ploščic, ki se tanjšajo. S tem se manjša gibljivost hrbtenice in pospešuje nastanek zakostenitev oziroma kostnih izrastkov. Ti lahko pritiskajo na živčne korenine ali ožijo hrbtenični kanal. Vendar pa bolečine v križu niso vedno v sorazmerju z rentgenskimi izvidi. Na rentgenskih posnetkih lahko najdemo obsežne kostne izrastke, ki ne povzročajo bolečin in nasprotno – ob močnih bolečinah v križu je lahko rentgenski izvid skorajda brez posebnosti hrbtenice.

Prirojene in pridobljene napake ledvene hrbtenice

Nezraslost zadnjega loka vretenca (spondiloliza) je prirojena motnja, ki večinoma ne povzroča težav. Pri hudih fizičnih naporih (npr. mladi športniki) pa se lahko pojavijo bolečine, praviloma lokalizirane v križu. Sčasoma lahko prične vretence drseti naprej (spondilolisteza), spremenijo se težiščnica in obremenitve na preostali hrbtenici, kar povzroča bolečino v križu, lahko s širjenjem v spodnje okončine, utrujenost in spremenjeno držo.

Lahko pa se zdrs vretenca razvije tudi pri sicer normalno razvitih vretencih, ko napredujejo degenerativne spremembe (degenerativna spondilolisteza). Ob tem pogosto prihaja do zožitve hrbteničnega kanala in pritiska na živčne strukture. Bolečine v križu in spodnjih okončinah se pojavljajo navadno ob hoji in stoji, pri sedenju popustijo.

Zlomi vretenc

Zlomi vretenc so lahko posledica poškodbe (npr. padci z višine), osteoporoze, rakastih sprememb vretenca ali zasevkov, redkeje zaradi tuberkuloze hrbtenice.

Vnetne bolezni hrbtenice

Neredko so bolečine v križu prvi znak sistemskega vnetnega obolenja, kot na primer pri ankilozirajočem spodilitisu (Bechterewa bolezen), pri luskavici s prizadetostjo sklepov, pri nekaterih kroničnih vnetnih črevesnih boleznih (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen) ali pa nastanejo kot reakcija med okužbo ali po njej (vnetja na sečilih, dihalih, prebavilih).

Redkeje pa so bolečine v križu posledica bakterijskega vnetja vretenc, medvretenčne ploščice in sosednjih tkiv (spondilitis, spondilodiscitis). Običajno se pojavlja pri imunsko oslabljenih osebah zaradi nekaterih zdravil ali bolezenskega stanja ali po operativnem posegu na hrbtenici.

Prenesena bolečina v križu

Bolečine v križu pa so lahko tudi prenesene, kar pomeni, da izvirajo iz drugih organskih sistemov, lokalizirane pa so v ledvenem predelu.

Lahko izvirajo iz trebuha (bolezni želodca, trebušne slinavke, ledvic), lahko izvirajo iz rodil (endometrioza, tumorji, ciste jajčnikov, okužbe male medenice, izven maternična nosečnost), srčno žilnega sistema (razširjena trebušna aorte, srčni infarkt), najpogosteje pa so prenesene iz kolkov z napredovalo obrabo sklepa.

 

Neorganski vzroki za bolečino v križu

Pri nevrotikih, osebah s psihičnimi in psihiatričnimi motnjami pa so vzroki bolečinam v križu pogosto psihogeni oziroma brez organskega vzroka. Na razvoj tovrstnih težav vplivajo različni psihosocialni dejavniki – ekonomski (tak človek ima na primer večjo finančno korist, kot če bi delal) ali socialni (nezadovoljstvo z delom, konflikti doma, na delovnem mestu, v športu in drugod), pogosto tudi rentne težnje.

Tudi boleče točke in krč obhrbteničnih mišic v predelu križa v sklopu tako imenovanega sindroma fibromialgije so med drugim tesno povezane s ponavljajočimi psihičnimi stresi.

KLINIČNI ZNAKI IN SIMPTOMI

Bolečine v križu delimo glede na akutne in kronične. Akutne bolečine trajajo običajno manj kot 6 tednov. Vzroki so navadno mehanski in nespecifični ter minejo hitro po odstranitvi sprožilnih dejavnikov. Kronične bolečine trajajo navadno več kot 12 tednov in se za njimi lahko skrivajo razne bolezni (vnetne revmatske, nevrološke, bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni trebušnih organov, gnojna vnetja, rak, zasevki).

Tako pri akutnih kot kroničnih je v ospredju bolečina v križu, ki lahko izžareva in se širi v sedalo in vzdolž sp. okončin. Obhrbtenične mišice so pogosto napete, kar se odraža v varovalni (antalgični) drži telesa. Zaradi tega je zmanjšana gibljivost ledvene hrbtenice. Lahko so prisotni nevrološki izpadi oziroma znaki pritiska na živčne korenine: slabša mišična moč, slabši občutek za dotik, motnje v delovanju mišic zapiralk mehurja in širokega črevesa.

DIAGNOSTIČNI POSTOPKI

Diagnozo postavimo na osnovi anamneze oziroma pogovora z bolnikom o njegovih težavah, kliničnega pregleda, slikovnih diagnostičnih postopkih (rentgensko in CT slikanje, slikanje z nuklearno magnetno resonanco, slikanje celotnega okostja z nizko radioaktivnim izotopom, ultrazvočne preiskave) in na osnovi laboratorijskih preiskav.

NARAVNI POTEK BOLEČIN V KRIŽU

Čeprav pri 85 % bolnikov natančnega vzroka bolečinam v križu ne ugotovimo, imajo te dobro prognozo. Najpogosteje minejo sama od sebe v 6 tednih. Pogosto jim pripisujemo prevelik pomen. Zaskrbljenost in nepravilno ravnanje pa njihovo trajanje še podaljšajo. V 1% – 7% trajajo več kot 3 mesece in se običajno, kljub ukrepom in zdravljenju, spremenijo v kronično. Na kasnejšo ozdravitev in s tem na pojav kroničnosti vplivajo predhodne bolečine v križu, začetna raven funkcionalne nesposobnosti, nezadovoljstvo z delom, debelost, nizka raven fizične aktivnosti, slaba skrb za zdravje.

ZDRAVLJENJE

Akutna bolečina v križu

Akutna enostavna bolečina v križu je pogosta in se navadno umiri v nekaj dnevih do nekaj tednih. Praviloma rentgenske preiskave in napotitev k specialistu niso potrebne. Le pri hudih bolečinah je potreben kakšen dan (ne več kot 2 -3 dni) ležanja, sicer pa se priporoča čimprejšnja normalna telesna aktivnost in postopna vrnitev na delo. Čim bolj zgodnja telesna aktivnost namreč izboljša srčno-žilno kondicijo, zboljša prehranitev medvretenčne ploščice in hrustanca in zboljša moč kosti in mišic.

Polega zdravil za lajšanje bolečin in sproščanje mišic so učinkovite tudi tople ali hladne obloge (večkrat dnevno 5 -10 minut), raztezne vaje ter razbremenilni položaji hrbtenice.

Če po 6 tednih zdravljenja ni izboljšanja se le to nadaljuje s fizikalno terapijo, ročno masažo in manipulativnimi tehnikami (kiropraktika). Kadar gre za preneseno bolečino je zdravljenje potrebno usmeriti v vzrok le te.

Kronična bolečina v križu

Kadar traja bolečina v križu več kot 3 mesece govorimo o kronični bolečini v križu. Zdravljenje je podobno kot pri akutni , vendar daljše. Ozdravitev je navadno popolna pri tem pa imajo pomemben vpliv različni psihosocialni dejavniki.

Pri zdravljenju so najbolj učinkovite medicinsko naučene telesne vaje, ki jih je potrebno redno izvajati, vedenjska terapija, kineziterapija (gimnastika na suhem)in hidrokineziterapija (vaje v vodi), manualna masaža in kiropraktika.

Za razliko od zdravljenja akutnih bolečin v križu imajo pri kroničnih protibolečinska zdravila in fizikalne metode zdravljenja nekoliko manjši učinek.

Kirurško zdravljenje

Večina bolečin v križu se pozdravi brez kirurškega zdravljenja. Tega potrebuje le 3-6% bolnikov. Z operacijo je najpogosteje treba odstraniti zdrsnjeno medvretenčno ploščico, ki s pritiskoma živce povzroča bolečine v križu ali nogah in mišično oslabelost.

Operativno zdravljenje je potrebno tudi pri nestabilnih zlomih vretenc, vnetjih vretenca in medvretenčne ploščice ter neredko pri rakastih spremembah vretenca in zasevkov raka oddaljenih organov. Pri hudih in dolgotrajnih bolečinah zaradi zožitve hrbteničnega kanala , ki ga povzročajo nekatere kostne in druge strukture, operativno zdravljenje bistveno olajša ali v celoti odpravi težave. Redkeje pa je potrebno operativno zdravljenje pri zdrsih vretenc, razen pri mlajših aktivnih ljudeh in mladostnikih, kjer operativna zatrditev zdrsnjenega vretenca daje odlične rezultate.

Nujno in takojšnje operativno zdravljenje pa je potrebno, kadar se ob bolečinah v križu in/ali spodnjih okončinah pojavijo motnje pri odvajanju seča ali blata (nekontrolirano uhajanje ali zastajanje).

Kdaj morate poiskati zdravniško pomoč?

Z zdravnikom se posvetujte, če so:

  • bolečine hude in ne izginejo v nekaj dneh,
  • če vam bolečina preprečuje opravljanje vsakodnevnih aktivnosti,
  • če imate težave z nadzorovanjem mehurja in črevesa,
  • če v predelu dimelj in zadnjika čutite odrevenelost in
  • če so noge postale šibke, v njih čutite mravljinčenje.

PREPREČEVANJE

Ustrezno ležišče

Redne mišične vaje in telesna aktivnost

Vaje pri bolečinah v križu najdete na: https://www.lek.si/media/witlof/attachments/2017/11/09/21/15/35/Vaje-za-kriz.pdf

Pravilni gibi in obremenitve
Ustrezna telesna teža

Ustrezne športne aktivnosti

Oglejte si še...