ZOBNI KARIES

Kaj pomeni karies?

Beseda karies izhaja iz latinske besede “caries”, ki pomeni gnilost, zato zobnemu kariesu pravimo tudi zobna gniloba.

Kaj je zobni karies?

Zobni karies ali zobna gniloba je najbolj razširjena bolezen ustne votline, ki lahko prizadene tako otroke kot tudi odrasle. Hkrati pa je pri ljudeh tudi najbolj razširjena bolezen današnjega časa in je seveda najpogostejši vzrok za obisk zobozdravnika.

zobni karies, zobna gniloba, gnili zobje

Zobni karies, s prikazom bakterijske neslage.

Zakaj nastane zobni karies?

Zobna gniloba oz. karies lahko nastane zaradi mnogih dejavnikov. Nastanek zobnega kariesa povzročijo zobne obloge, ki niso bile pravočasno odstranjene. Ustne bakterije, ob razgradnji ostankov hrane, tvorijo škodljive kisline, ki raztapljajo površino zoba, oz. sklenine, ki je sicer najtrša snov v človeškem telesu.

Ključna dejavnika pri nastanku in razvoju zobnega kariera sta torej slaba ustna higiena in nezdrav način prehranjevanja. Za nastanek zobnega kariesa sta škodljiva tako prehrana, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, kot tudi uživanje sladkih pijač.

Kako je sestavljen zob?

Zob je sestavljen iz organskih snovi in iz mineralov. Zunanja plast zobne krone, ki ji pravimo sklenina, je sestavljena večinoma iz mineralov in je zato zelo trda. Zobna sklenina je najtrša snov v človeškem telesu.

Notranjo plast zobne krone in pa korenino sestavlja dentin. Dentin vsebuje manj mineralov in je zato mehkejši kot sklenina. Zobni karies v dentinu zato hitreje napreduje kot v sklenini.

Anatomija zoba

Anatomija zoba.

V zobovini neprestano potekata dva nasprotna procesa, to sta mineralizacija in demineralizacija. Ko sta oba procesa v ravnovesju, zobovina ostaja nepoškodovana.

Kadar pa začne prevladovati demineralizacija, pride do zobnega kariesa. Zobni karies zato lahko opredelimo kot lokalizirano kronično neravnovesje demineralizacije in mineralizacije trdih zobnih tkiv.

Kako nastane zobni karies?

Nastanek zobnega kariesa je postopen. Za njegov nastanek so v prvi vrsti odgovorne mehke zobne obloge, v katerih se nahajajo bakterije, ki se hranijo s sladkorji iz hrane. Bakterije tvorijo kisline, ki raztapljajo zobno sklenino. To povzroči nastanek drobnih luknjic v zobni sklenini, kar predstavlja začetno stanje zobnega kariesa. Na mestih, kjer je prišlo do razgradnje sklenine, se zobna gniloba lahko hitro razširi.

Zobno tkivo, ki se nahaja pod sklenino imenujemo dentin. Dentin je namreč veliko manj odporen na delovanje bakterij in njihovih kislin. V dentinu se nahajajo drobni kanalčki, ki segajo vse do notranjosti zoba oz. zobne pulpe. V zobni pulpi pa se nahaja zobni živec in v tej fazi zobnega kariesa, ko gnilobni proces seže globoko v notranjost zoba, zob postane občutljiv.

zobni karies, zobna gniloba, gnili zobje

Stopnje v razvoju kariesa.

Z nadaljnim delovanjem bakterij in njihovih kislin, se zobna gniloba razširi na zobno pulpo, kjer se nahajajo zobni živec in žile. Zobna pulpa se zaradi draženja vname, oteče in oteklina prične pritiskati na zobni živec, kar povzroča zobobol. Okužba se lahko iz zobne pulpe razširi tudi na obzobno kost in tako ob zobni korenini nastane ognojek oz. absces. V tem primeru se poleg izrazitega zobobola na obrazu pojavi tudi oteklina.

Katere zobe lahko prizadene zobna gniloba?

Zobna gniloba lahko prizadane vsak zob in vse zobne struktrure. Opazimo ga lahko kot drobno luknjico na površini zoba ali pa raste v globino, kjer lahko naredi relativno veliko luknjo v zobu.

Kje zobni karies najpogosteje nastane?

Zobni karies najpogosteje nastane na površinah zoba, ki jih je najtežje očistiti. To so predvsem tiste površine zoba, s katerimi se zob dotika sosednjega zoba. Te medzobne prostore je s krtačko nemogoče očistiti. Zato se tu nabirajo ostanki hrane, ki pa jih lahko očistimo le z zobno nitko. Ker veliko ljudi redno ne uporablja zobne nitke, je zobna gniloba v medzobnih predelih zelo pogosta.

Zaradi neravne grizne površine zadnjih zob, ličnikov in kočnikov, hrana tam najlažje zastaja, nega teh površin pa je bolj zahtevna. Zato se na teh zobeh zobna gniloba zelo pogosto razvije.

Kadar zob ne umivamo temeljito, lahko zobna gniloba oz. karies nastane tudi na katerikoli drugi zobni ploskvi. Zobni karies lahko nastane tudi ob starih plombah, ki ne tesnijo več dovolj dobro ali ob neustreznih protetičnih nadomestkih ali pa ob delih zoba blizu dlesni.

Zobni karies na kočniku. Fisurni karies. Zobna gniloba. Gnili zobje. Zobozdravnik.

Zobni karies na kočniku. Fisurni karies.

Kako pogost je zobni karies?

Zobni karies je prisoten kar pri dveh tretjinah otrok in pri veliki večini odraslih.

V katerem življenjskem obdobju se zobni karies najpogosteje pojavlja?

Karies najpogosteje nastaja pri otrocih, najstnikih in starih odraslih. Lahko pa ga najdemo tudi na prvih zobeh dojenčkov.

Ali prehrana vpliva na nastanek zobnega kariera?

Da, prehrana ima zelo velik vpliv na nastanek zobnega kariera. Sladka hrana in pijača spodbujata nastanek zobnega kariesa.

Katera hrana lahko vpliva na razvoj zobnega kariera?

Na nastanek zobnega kariesa ima vpliv predvsem hrana, ki se lepi na površje zob, kot je naprimer mleko, sladoled, med, sladkor, suho sadje, piškoti, torte in podobno.

Za zobe nezdrava hrana in pijača.

Za zobe nezdrava hrana in pijača.

Zakaj sladka hrana in pijača spodbujata razvoj zobnega kariesa?

Sladkorji iz hrane in pijač predstavljajo hrano za kariozne bakterije, ki se tako množijo, ter hkrati proizvajajo veliko kisline. Ravno kisline pa so odgovorne za razgradnjo oz. demineralizacijo zobne sklenine in ostali zobnih tkiv in za nastanek zobne gnilobe oz. kariesa.

Kaj poleg ustne higiene in prehrane lahko še vpliva na nastanek zobnega kariesa?

Slabše ustno zdravje je pogosto prisotno pri ljudeh:

  • ki so socialno ogroženi,
  • pri starostnikih,
  • pri osebah, ki se zdravijo s kemoterapijo,
  • pri osebah z bulimijo in
  • pri osebah s suhimi usti.

Nevarnost za nastanek zobnega kariesa pa je prisotna tudi pri pacientih, ki so v procesu ortodontskega zdravljenja, saj težje poskrbijo za dobro ustno higieno.

Ali je zobni karies nalezljiv?

Zobni karies je lahko nalezljiv. Bolezen namreč povzročajo bakterije in jo zato uvrščamo med infekcijska obolenja. Patogene kariozne bakterije se lahko s slino prenašajo iz ust v usta.

umivanje zob, zobna higiena

Redno umivanje zob je za otroke ključnega pomena.

Ali starši lahko kariozne bakterije prenesejo na svojega dojenčka?

Da, to je povsem možno. Nekateri starši namreč pogosto oblizujejo dojenčkovo žlico ali vrh stekleničke, da preverijo, ali dojenčkova hrana ni prevroča. Nekateri starši so navajeni oblizniti otrokovo dudo, če le-ta pade na tla in se umaže, ali pa otroku z usti odgriznejo kos sadja in mu ga ponudijo za jesti. Vse to so načini, kako lahko starši s svojo slino otroku prenesejo kariozne bakterije.

Nikakor pa to še ne pomeni, da bo otrok zaradi tega nujno dobil kariozne zobe. Z ustrezno ustno higieno, zdravim prehranjevanjem in pitjem nesladkanih pijač se to da uspešno preprečiti.

Kako lahko preprečimo nastanek in razvoj zobnega kariesa?

Nastanek zobnega kariesa lahko preprečimo predvsem z dobro ustno higieno. Dvakrat dnevno si temeljito umijemo zobe z mehko zobno ščetko. Vsaj enkrat dnevno, najbolje zvečer pred spanjem, uporabimo tudi zobno nitko in si z njo očistimo tesne medzobne prostore. Zobno nitko uporabljamo med zobmi, ki so tesno postavljeni drug ob drugega. Kadar pa so zobje malo razmaknjeni, raje uporabimo medzobne krtačke, ki bolje očistijo medzobni prostor.

Za preprečevanje nastanka zobnega kariesa je zelo pomembno tudi zdravo prehranjevanje. Priporočljivo je hranjenje v strnjenih obrokih, med obroki pa pijemo le nesladskane in negazirane pijače. Sladke prigrizke smemo uživati skupaj z glavnimi obroki. Uživanje sladkih pijač in sladkarij čez ves dan je namreč za nastanek zobnega kariesa bolj škodljivo od sladice, ki jo pojemo takoj po glavnem obroku.

Zelo pomembni pa so tudi redni obiski zobozdravnika. Zobozdravnik bo zobni karies zgodaj odkril in ga pravočasno zdravil. Za dobro ustno zdravje se priporoča tudi redno čiščenje zobnega kamna.

zobna ščetka, zobna pasta, zobna nitka, zobna higiena

Osnovni pripomočki za ustno higieno.

Ali zobne paste s fluoridi preprečujejo nastanek zobnega kariesa?

Da, zobne paste s fluoridi pomembno znižajo verjetnost za nastanek zobnega kariesa. Fluoridi okrepijo sklenino, ki postane bolj odporna na nastanek zobnega kariesa. Stroka zato priporoča uporabo zobnih past s flouridi.

Kako izgleda zobni karies?

Zobni karies ima drugačno barvo kot zdravo zobno tkivo. Zobozdravnik ga lahko zato največkrat odkrije že s prostim očesom. Začetni zobni karies se na sklenini sprva kaže kot bel madež. Če zobni karies napreduje, se barva kariozne lezije v sklenini spremeni v temnejšo, rjavkasto barvo.

Pri prepoznavanju zobnega kariesa si zobozdravnik lahko pomaga tudi z drugimi metodami. Zobozdravnik lahko uporabi posebno rentgensko slikanje zob z zagrizno tehniko. Uporabi pa lahko tudi markerje zobnega kariesa, ki obarvajo le kariozno prizadet del zoba.

zobni karies pri otroku, zobna gniloba, gnili zobje, zobozdravnik

Zobni karies pri otroku.

Ali temne pike na zobeh predstavljajo zobni karies?

Vse temne pike in belkaste lise na zobeh niso nujno zobni karies. Lahko gre le za zabarvanje zobne sklenine zaradi pitja kave ali temnih čajev, uživanja določenih zdravil ali zaradi uživanja hrane z umetnimi barvili.

Temno zabarvanost zob lahko povzročajo tudi kromatogene bakterije, ki na zobne površine izločajo barvila.

Pravilno prepoznavo zobnega kariesa lahko napravi le zobozdravnik. Zato je ob pojavu kakršnihkoli zabarvanj zob potreben zobozdravstveni pregled, saj vam bo le zobozdravnik znal ustrezno svetovati in pomagati.

Kakšne težave lahko povzroča zobni karies?

Zobni karies lahko povzroča različne težave, ki pa so odvisne od izraženosti bolezni in od tega, kje in na katerem zobu se karies nahaja. Pri začetnem kariesu tako bolnik ne čuti kakih težav. Ob napredovanju se lahko pojavi občutljivost prizadetega zoba, zlasti ob uživanju sladke, vroče ali mrzle hrane ali pijače. Pojavlja se lahko tudi bolečina ob grizenju s prizadetim zobom.

V napredovali obliki se lahko pojavi zobobol, na prizadetem zobu pa se lahko vidijo luknje zobnega kariesa.

Nezdravljen zobni karies s časom privede do propada večjega dela zoba, kar se kaže z zobobolom, okužbami zoba in obzobnih tkiv in končno z izpadom propadlega zoba.

zobobol, karies, bolečina zaradi zoba

Izrazita bolečina ob zobobolu.

Ali zobni karies vedno boli?

Ne, začetni zobni karies ne boli. Zob prične boleti šele z nepredovanjem kariozne destrukcije proti dentinu. Bolečina je na začetku blaga, skeleča, neprijetna ob uživanju sladke hrane ali pijače. Pojavi se občutljivost zoba na hladno, vroče, sladko ali kislo.

Če zobnega kariesa ne zdravimo, ta prodre do zobne pulpe, kar povzroči izrazit zobobol, zaradi česar postane obisk zobozdravnika neizogiben.

Zato je potrebno zobozdravnika redno obiskovati, da se zobni karies odkrije pravočasno in da ne pride do bolečin ali drugih zapletov.

Kdaj je potrebno obiskati zobozdravnika?

Obiski pri zobozdravniku morajo biti redni, saj se ne smemo zanašati na to, da bomo zobne bolezni znali sami pravočasno prepoznati.

Zobozdravnik ob rednem pregledu lahko prepozna zgodnje oblike zobnih bolezni, kot sta zobni karies ali zobni kamen. Ob zgodnji prepoznavi je tudi zdravljenje lažje in ponavadi ne pušča posledic.

V vsakem primeru pa je čimprejšnji pregled pri zobozdravniku potreben ob pojavu občutljivosti zoba, zobobola ali bolečine v ustih.

Kako se zdravi zobni karies?

Površinski zobni karies se ob vzpostavitvi dobre ustne higiene lahko zazdravi sam, kar pomeni, da se sklenina remineralizira in tako vrtanje ni potrebno. Sicer lahko zobozdravnik začetni skleninski karies zaustavi tudi s fluoridnimi premazi, ki omogočijo samoozdravitev majhnega karioznega defekta.

Kadar pa je zobni karies globji, mora zobozdravnik odstraniti kariozno spremenjeno zobovino, da ostane le še zdrav del zoba. Manjkajoči del zoba se nadomesti z zalivko ali zobno plombo. S plombo zobu povrnemo prvotno obliko in tudi funkcijo zoba.

Kadar zobni karies sega do zobnega živca, se živec vname in to vnetje privede do zobobola. V tem primeru moramo zdraviti tudi zobni živec. Zdravljenju zobnega živca rečemo koreninsko zdravljenje zoba.

V nekaterih primerih pa je zobni karies tako obsežen, da za prizadeti zob ni več rešitve in nam preostane le še puljenje oz. ekstrakcija zoba.

zobozdravnik, zdravljenje kariesa

Obisk pri zobozdravniku ne sme biti neprijeten.

Zakaj so pomembni redni pregledi pri zobozdravniku?

Redni pregledi pri zobozdravniku so pomembni zato, ker omogočajo čimprejšnje in čimhitrejše odkrivanje ter zdravljenje kariozno spremenjenih zob. Zobozdravnik lahko postavi diagnozo na podlagi temeljitega pregleda in rentgenske diagnostike.

Koliko stane zdravljenje zobnega kariesa?

Cena zdravljenje zobnega kariesa je odvisna predvsem od števila prizadetih zob in od izraženosti kariesa. Zdravljenje vključuje odstranitev karioznih sprememb in izdelavo belih plomb. Ker so cene izdelave zobnih plomb različne, je najbolje, da si ogledate naš cenik.

Kje lahko opravim pregled?

Pregled pri zobozdravnici Urški Kralj Milošević, dr. dent. med. lahko opravite v naši novi zobozdravstveni ambulanti v Ljubljani. Na pregled se lahko naročite po telefonu 041 339 000, po elektronski pošti narocanje@estetika-milosevic.si ali preko spletnega obrazca.


Ob obisku Vam bomo prijazno svetovali glede ustreznega zdravljenja. Natančno Vam bomo pojasnili potek zdravljenja in okrevanja ter tudi tveganja in možne zaplete, ki lahko nastanejo ob predlaganem posegu.

Obravnava v naši zobozdravstveni ambulanti lahko poleg kliničnega pregleda vključuje tudi določene telesne meritve in fotografiranje.

Pred morebitnim posegom boste podpisali Soglasje za poseg.

Prosimo Vas, da se za pregled in posvet naročite po telefonu 041 339 000, po elektronski pošti narocanje@estetika-milosevic.si ali preko spletnega obrazca.

Vsebino lahko delite z drugimi ...

Naročite se

    Želena lokacija pregleda *

    Vaše posredovane podatke bomo uporabili za namen odgovora na vsebino vašega sporočila. Podatke varujemo in obdelujemo v skladu s Pogoji zasebnosti.