Sindrom karpalnega kanala2019-02-10T03:06:41+00:00

Sindrom karpalnega kanala

Naročanje

Kaj je sindrom karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala, oz. sindrom zapestnega prehoda, je obolenje, ki nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu, oz. karpalnem kanalu. Zapestni prehod je ozek in neraztegljiv tunel, ki ga tvorijo zapestne kosti na eni ter transverzalni karpalni ligament na drugi strani. V njem se nahaja mediani živec in tetive upogibalke prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice.

Mediani živec oživčuje blazinice prvih treh prstov in polovico blazinice na četrtem prstu ter večino mišic na bazi palca.

Kaj lahko povzroči sindrom karpalnega kanala?

Možni vzroki za nastanek sindroma karpalnega kanala so vnetje tetivnih ovojnic, bolezni ščitnice, nosečnost, tumorji v karpalnem kanalu ipd. Velikokrat pa jasnega vzroka ne poznamo jasnega vzroka.

Kakšne težave povzroča sindrom karpalnega kanala?

Na začetku se težave pojavljajo predvsem ponoči. Pojavi se mravljinčenja prvih treh prstov prizadete roke kar bolnika prebudi iz spanja. Temu je pogosto pridružena tudi bolečina v zapestju, ki lahko seva proti komolcu. Podobne težave se kasneje pojavljajo tudi čez dan, pri določenih opravilih kot so na primer vožnja avtomobila ali kolesa, uporaba računalniške miške, telefona, branje knjige in podobno. Iz rok lahko pričnejo izpadati predmeti. S časom sindrom karpalnega kanala napreduje in mediani živec postane bolj prizadet kar se kaže z motnjami občutljivostjo in moči v prizadeti roki. Zdravljenje je prilagojeno vzroku in stadiju bolezni.

sindrom karpalnega kanala, operacija karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi utesnitve medianega živca. Utesnitev moti prevajanje impulzov po živcu in povzroča motnje občutkov za dotik, toploto in hlad, motnje potenja ter mišično prizadetost obolele roke.

Sindrom karpalnega kanala se pogosteje pojavlja pri ženskah, vzroki za nastanek pa so številni:

  • vnetja tetivnih ovojnic,
  • tumorske mase v predelu zapestja,
  • poškodbe zapestja in podlahti,
  • bolezni (sladkorna bolezen, putika, slabo delovanje ščitnice in revmatoidni artritis) in
  • nosečnost.

Nastanek bolezni pa je povezan tudi z določenimi ročnimi opravili (npr. delo z vibracijskimi stroji).

Klinični pregled

Sindrom karpalnega kanala lahko ugotovimo s kliničnim pregledom. Ob pregledu vas bomo najprej povprašali o vaših zdravstvenih težavah, o zdravilih, ki jih jemljete ter o morebitnih alergijah. Sledi usmerjen klinični pregled obolelega področja ter pregled medicinske dokumentacije, katero ste prinesli s seboj. Če ste morda opravili EMG preiskavo, vas prosimo, da izvid prinesete s seboj. Ob koncu pregleda vam bomo pojasnili vzrok vaših težav in vam predlagali ustrezno zdravljenje. Predstavili vam bomo pričakovane izide zdravljenja ter možne zaplete.

Pred posegom vas lahko napotimo na dodatne preiskave (npr. EMG, RTG zapestja in/ali vratne hrbtenice, nevrološki pregled,…)

Pred predvideno operacijo prejmete Soglasje s pojasnilom za operativni poseg – Sindrom karpalenega kanala, ki ga morate pred posegom prebrati, izpolniti in podpisati.

Zdravljenje

Konzervativno zdravljenje

Sindrom karpalnega kanala ponavadi pričnemo zdraviti najprej konzervativno. Ukrepi vključujejo:

  • izogibanje opravilom, ki izzovejo simptome
  • nošenje opornice za zapestje v nevtralnem položaju
  • po potrebi, zdravljenje s protivnetnimi zdravili

Uspeh zdravljenja ocenimo po 1-2 mesecih.

Operacija karpalnega kanala

Operacija karpalnega kanala omogoči popolno sprostitev medianega živca. Bolezen zdravimo kirurško tedaj, kadar je bolezen že v napredovali fazi ali pa so bili poskusi konzervativnwga zdravljenja neuspešni.

Kako poteka operacija karpalnega kanala?

Operacija karpalnega kanala poteka v lokalni anesteziji in v brezkrvju. Za zagotovitev brezkrvnega operativnega polja, vam pred posegom namestimo manšeto (esmarch) na nadlahti, ki stiska nadlaht za čas operacije. Po ustrezni pripravi operativnega polja, napravimo 2-3 cm dolg kožni rez na dlanski strani zapestja, odmaknemo podkožna tkiva in si prikažemo transverzalni karpalni ligament, ki ga vzdolžno v celoti prekinemo. Mediani živec sprostimo od ostalih struktur v karpalnem kanalu, nato sprostimo manšeto na nadlahti, zaustavimo krvaveče žilice in zašijemo kožo. V rano občasno vstavimo manjši dren. Operacija karpalnega kanala traja približno 10 minut in poseg praviloma ni boleč. Po posegu prejmete 2 tbl. Lekadola in vam podamo ustna ter pisna navodila za okrevanje. Približno pol ure po posegu greste lahko domov, v spremstvu druge osebe.

Pooperativni potek

Roka naj do prve kontrole počiva v trikotni ruti nad nivojem srca. Vsakodnevno razgibavate prste, kot vam naroči kirurg. Ponavadi je blaga bolečina po operaciji prisotna le prva dva dni, zaradi česar svetujemo jemanje analgetika po potrebi (npr. Lekadol 1 – 2 tb.). V kolikor je bil živec med operacijo v celoti sproščen, vam prsti preko noči praviloma prenehajo mrtveti. Če ste imeli pred operacijo moten občutek za dotik na konicah prstov, se bo občutek povrnil šele nekaj mesecev kasneje. Če pa je sindrom karpalnega kanala povzročil hudo poškodbo medianega živca, pa se občutek za dotik tudi po operaciji ne povrne več.

Prva kontrola je 2. – 4. dan po operaciji. Šive odstranimo 10. – 14. dan po operaciji. Prvi mesec po operaciji je potrebno operirano roko razgibavati po navodilih. Ta čas roke ne uporabljamo za fizična opravila. Bolniški stalež v večini primerov traja predvidoma mesec dni, lahko pa se tudi podaljša glede na naravo dela v službi in potek okrevanja. V kolikor je sindrom karpalnega kanala prisoten tudi na drugi roki in je tudi tu potrebna operacija, z operacijo počakamo vsaj 2 meseca po prvem posegu.

Zapleti

Ob skrbno izvedeni operaciji so zapleti redki. Najpogostejša, pa vendar zelo redka zapleta sta krvavitev in okužba rane. Med izjemno redke, vendar v strokovni literaturi opisane zaplete, štejemo tudi poškodbo medianega in ulnarnega živca ter njunih vej in poškodbo ulnarne arterije in njenih vej.

V primeru zapletov je nujno potreben pregled pri kirurgu – operaterju! Zdravljenje zapletov je po navadi kirurško in lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje.

Pooperativna brazgotina je pogosto občutljiva na pritisk in povzroča zategovanje ob skrajnih gibih zapestja, kar lahko traja več mesecev po posegu. Stanje zdravimo z masažo brazgotin, razgibavanjem in ustrezno fizioterapijo. Možen je tudi pojav slabše moči v operirani roki, ki se po navadi, s časom, spontano popravi.


Ob obisku Vam bomo prijazno svetovali glede ustreznega zdravljenja. Natančno Vam bomo pojasnili potek zdravljenja in okrevanja ter tudi tveganja in možne zaplete, ki lahko nastanejo ob predlaganem operativnem posegu.

Obravnava v naši ambulanti lahko poleg kliničnega pregleda vključuje tudi določene telesne meritve in fotografiranje. Prejeli boste ustrezna navodila glede predoperativnih preiskav.

Pred morebitnim posegom boste podpisali soglasje za operacijo.

Prosimo Vas, da se za pregled in posvet naročite po telefonu 0590 34 110, vsak dan med 8 in 19 uro, ali po spletu.

Naročite se

Vaše posredovane podatke bomo uporabili za namen odgovora na vsebino vašega sporočila. Podatke varujemo in obdelujemo v skladu s Pogoji zasebnosti.

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Cookie policy