Sindrom karpalnega kanala

Naročanje

Kaj je sindrom karpalnega kanala?

Sindrom karpalnega kanala, oz. sindrom zapestnega prehoda, je obolenje, ki nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu. Zanj so značilni mravljinci v rokah in tudi bolečine v zapestju.

bolečine v zapestju, mravljinci v rokah, karpalni kanal utesnjen

Kaj je karpalni kanal?

Karpalni kanal, oz. zapestni prehod je ozek in neraztegljiv prehod, ki se nahaja v zapestju.

Karpalni kanal na hrbtni strani omejujejo zapestne kosti, na dlanski strani pa toga vezivna plošča, ki ji strokovno rečemo transverzalni karpalni ligament. V njem se nahaja mediani živec in tetive upogibalke prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice.

Karpalni kanal ima največji volumen v nevtralnem, oz. izravnanem položaju zapestja. Karpalni kanal se volumno nekoliko zmanjša, ko se zapestje upogne naprej ali nazaj.

Mediani živec s senzoričnim nitjem oživčuje blazinice prvih treh prstov in palčevo polovico blazinice na četrtem prstu. Z motoričnim nitjem pa oživčuje večino mišic na bazi palca in dve lumbrikalni mišici v dlani.

Zakaj nastane sindrom karpalnega kanala?

Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi utesnitve medianega živca v karpalnem kanalu. Utesnitev medianega živca zmoti prevajanje impulzov po živcu. To povzroča motnje občutkov za dotik, toploto in hlad, motnje potenja ter mišično prizadetost obolele roke. Pojavijo se mravljinci v roki in bolečine v zapestju.

Shematsko prikazan karpalni kanal, utesnjen mediani živec in sindrom karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala se pogosteje pojavlja pri ženskah, vzroki za nastanek pa so številni:

  • vnetja tetivnih ovojnic,
  • tumorji v karpalnem kanalu (npr. ganglion, lipom ipd.),
  • poškodbe zapestja in podlahti,
  • bolezni (sladkorna bolezen, putika, slabo delovanje ščitnice in revmatoidni artritis) in
  • nosečnost.

Nastanek bolezni pa je povezan tudi z določenimi ročnimi opravili (npr. delo z vibracijskimi stroji).

Pacienti s sindromom karpalnega kanala imajo na rokah pogosto tudi nekatera druga obolenja (npr. rizartrozo, sprožilni prst, obrabne spremembe zapestnega sklepa itd). Zato je potreben natančen klinični pregled roke ter jasna opredelitev vzrokov vseh pacientovih težav.

Kakšne težave povzroča sindrom karpalnega kanala?

bolečine v zapestju, mravljinci v rokah, sindrom karpalnega kanalaSindrom karpalnega kanala je pogosto prisoten hkrati na obeh rokah.  Ponavadi je ena roka huje prizadeta kot druga. Težave na začetku predstavljajo bolečine v zapestju, pojavijo pa se tudi mravljinci v rokah med spanjem. Mravljinci v rokah lahko bolnika predbudijo večkrat na noč. Mravljinčenje se širi po prvih treh prstih prizadete roke in zajema tudi palčevo polovico prstanca. Mezinec tipično ni prizadet.

Da bi si bolnik olajšal težave, nemalokrat spreminja položaj roke, jo dviguje v zrak ali pa jo hladi pod mrzlo vodo. Bolečine v zapestju lahko sevajo tudi proti komolcu. Mravljinci v rokah se lahko kasneje pojavljajo tudi čez dan, zlasti pri določenih opravilih. Pojavijo se lahko med vožnjo avtomobila ali kolesa, med uporabo računalniške miške ali telefona, pri držanju knjige ali časopisa in podobno. Kadar je sindrom karpalnega kanala napredoval, iz prizadete roke prično izpadati predmeti. Spremeni in poslabša se občutek za dotik, zmanjša pa se tudi groba moča prizadete roke. V kasni fazi mravljinčenje v prizadeti roki izgine, pride do izrazitega usihanja mišic na bazi palca. Tedaj moč roke močno oslabi, palec pa postane okoren in nefunkcionalen.

Kako poteka pregled pri zdravniku?

Sindrom karpalnega kanala lahko dokaj enostavno ugotovimo s kliničnim pregledom. Ob pregledu vas bomo najprej povprašali o vaših zdravstvenih težavah. Zanimalo nas bo predvsem ali se vam pojavljajo mravljinci v rokah, bolečine v zapestju in ali vam iz rok izpadajo predmeti. Zanimalo nas bo ali imate težave s ščitnico in če imate sladkorno bolezen, pri ženskah pa povprašamo o morebitni nosečnosti. Vprašali vas bomo o zdravilih, ki jih jemljete ter o morebitnih alergijah.

Tinelov test, z mravljinci v rokah in prstih, ponazarja utesnjen karpalni kanal

Sledi usmerjen klinični pregled obolelega področja ter pregled medicinske dokumentacije, katero ste prinesli s seboj. Če ste morda opravili EMG preiskavo, vas prosimo, da izvid prinesete s seboj.

Ob koncu pregleda vam bomo pojasnili vzrok vaših težav in vam predlagali ustrezno zdravljenje. Predstavili vam bomo pričakovane izide zdravljenja ter možne zaplete.

V primeru nejasnosti vas lahko pred posegom napotimo na dodatne preiskave kot so na primer EMG, RTG zapestja in/ali vratne hrbtenice, nevrološki pregled, …)

Pred predvideno operacijo boste v branje in podpis prejeli Privolitveni obrazec, kjer bodo pojasnjena vsa najpogostejša tveganja, ki so povezani s posegom.

Kako zdravimo sindrom karpalnega kanala?

Konzervativno zdravljenje

Sindrom karpalnega kanala ponavadi pričnemo zdraviti najprej konzervativno. Ukrepi vključujejo:

  • izogibanje opravilom, ki izzovejo simptome, kot so mravljinci v rokah ali bolečine v zapestju
  • uporaba zapestne opornice redno preko noči in tudi preko dneva pri tistih opravilih, pri katerih se pojavijo mravljinci v rokah.
  • po potrebi, zdravljenje s protivnetnimi zdravili

Opornica za zapestje, karpalni kanal, sindrom karpalnega kanala

Uspeh zdravljenja ocenimo po 1-2 mesecih. Če po tem času mravljinci v roki izginejo, bolečina v zapestju pa se umiri, s konzervativnim zdravljenjem nadaljujemo in stanje kontroliramo čez nekaj mesecev.

Operacija karpalnega kanala

Operacija karpalnega kanala omogoča popolno sprostitev medianega živca. Bolezen zdravimo kirurško tedaj, kadar je bolezen že v napredovali fazi ali pa so bili poskusi konzervativnega zdravljenja neuspešni.

Kako poteka operacija karpalnega kanala?

V ozadju kirurg sprošča karpalni kanal zaradi sindroma karpalnega kanalaOperacija karpalnega kanala poteka v lokalni anesteziji in v brezkrvju. Za zagotovitev brezkrvnega operativnega polja, vam pred posegom na podlaht ali nadlaht namestimo manšeto (esmarch).

Po ustrezni pripravi operativnega polja, napravimo 2-3 cm dolg kožni rez na dlanski strani zapestja in si odmaknemo podkožna tkiva. V dnu rane si prikažemo transverzalni karpalni ligament in ga vzdolžno v celoti prekinemo ter tako odpremo karpalni kanal. Mediani živec tako sprostimo, dodatno pa prekinemo tudi vse zarastline okoli živca. Nato sprostimo esmarch in v rani zaustavimo vse krvavitve ter zašijemo kožo. V rano občasno vstavimo manjši dren.

Operacija karpalnega kanala traja približno 10 minut in poseg ponavadi ni boleč. Po posegu prejmete 2 tbl. Lekadola, podamo pa vam tudi ustna ter pisna navodila za okrevanje. Približno pol ure po posegu greste lahko domov, v spremstvu druge osebe.

Kakšen je pooperativni potek?

Roka naj do prve kontrole počiva v trikotni ruti nad nivojem srca. Vsakodnevno razgibavate prste, kot vam naroči kirurg. Ponavadi je blaga bolečina po operaciji prisotna le prva dva dni, zaradi česar svetujemo jemanje analgetika po potrebi (npr. Lekadol 1 – 2 tb.). V kolikor je bil živec med operacijo v celoti sproščen, vam prsti preko noči prenehajo mrtveti. Če ste imeli pred operacijo na konicah prstov moten občutek za dotik, se bo ta občutek povrnil šele čez nekaj mesecev, ko se bo  živec regeneriral. Če pa je sindrom karpalnega kanala povzročil hudo in trajno poškodbo medianega živca, pa se občutek za dotik tudi po operaciji ne povrne več.

Zašita rana po sprostitvi karpalnega kanala, zaradi sindroma karpalnega kanala

Prva kontrola je 2. – 4. dan po operaciji. Šive odstranimo 10. – 14. dan po operaciji. Prvi mesec po operaciji je potrebno operirano roko razgibavati po navodilih. Ta čas roke ne uporabljamo za fizična opravila. Bolniški stalež v večini primerov traja mesec dni, lahko pa se tudi podaljša glede na naravo dela v službi in glede na potek okrevanja. V kolikor je sindrom karpalnega kanala prisoten tudi na drugi roki in je tudi tu potrebna operacija, z operacijo počakamo vsaj 2 meseca od prvega posega.

Zapleti

Operacija karpalnega kanala je rutinska in varna operacija. Ob skrbno izvedeni operaciji so zapleti redki. Najpogostejša, pa vendar zelo redka zapleta sta krvavitev in okužba rane. Med izjemno redke, vendar v strokovni literaturi opisane zaplete, štejemo tudi poškodbo medianega in ulnarnega živca ter njunih vej in poškodbo ulnarne arterije ter njenih vej.

V primeru zapletov je nujno potreben čimprejšnji pregled pri kirurgu – operaterju! Za zdravljenje zapletov je lahko potrebna dodatna operacija, lahko pa je potrebno tudi bolnišnično zdravljenje.

Pooperativna brazgotina je pogosto občutljiva na pritisk in povzroča zategovanje ob skrajnih gibih zapestja, kar lahko traja več mesecev po posegu. Stanje zdravimo z masažo brazgotin, razgibavanjem in ustrezno fizioterapijo. Možen je tudi pojav slabše moči v operirani roki, ki se po navadi, s časom, spontano popravi.

Kje lahko opravim pregled?

Pregled pri Milošu Miloševiću, dr. med., specialistu plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, lahko opravite v Slovenj Gradcu ali v Ljubljani. Na pregled se lahko naročite po telefonu 041 339 000, po elektronski pošti narocanje@estetika-milosevic.si ali preko spletnega obrazca.


Ob obisku Vam bomo prijazno svetovali glede ustreznega zdravljenja. Natančno Vam bomo pojasnili potek zdravljenja in okrevanja ter tudi tveganja in možne zaplete, ki lahko nastanejo ob predlaganem operativnem posegu.

Obravnava v naši ambulanti lahko poleg kliničnega pregleda vključuje tudi določene telesne meritve in fotografiranje. Prejeli boste ustrezna navodila glede predoperativnih preiskav.

Pred morebitnim posegom boste podpisali Soglasje za operativni poseg.

Prosimo Vas, da se za pregled in posvet naročite po telefonu 041 339 000, po elektronski pošti narocanje@estetika-milosevic.si ali preko spletnega obrazca.

Naročite se

    Želena lokacija pregleda *

    Vaše posredovane podatke bomo uporabili za namen odgovora na vsebino vašega sporočila. Podatke varujemo in obdelujemo v skladu s Pogoji zasebnosti.