Sindrom karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala

Nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu. Poznamo številne vzroke za nastanek te bolezni. Na začetku se težave pojavljajo predvsem ponoči. Pojavi se mravljinčenja prvih treh prstov prizadete roke kar bolnika prebudi iz spanja. Temu je pogosto pridružena tudi bolečina v zapestju, ki lahko seva proti komolcu. Podobne težave se kasneje pojavljajo tudi čez dan, pri določenih opravilih kot so na primer vožnja avtomobila ali kolesa, uporaba računalniške miške, telefona, branje knjige in podobno. Iz rok lahko pričnejo izpadati predmeti. S časom bolezen napreduje in mediani živec postane bolj prizadet kar se kaže z motnjami občutljivostjo in moči v prizadeti roki. Zdravljenje je prilagojeno vzroku in stadiju bolezni.

Zapestni prehod je ozek in neraztegljiv tunel, ki ga tvorijo zapestne kosti na eni ter transverzalni karpalni ligament na drugi strani. V njem se nahaja mediani živec in tetive upogibalke prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice. Mediani živec oživčuje blazinice prvih treh prstov in polovico blazinice na četrtem prstu ter večino mišic na bazi palca.

Vzroki za nastanek

Sindrom zapestnega prehoda nastane zaradi utesnitve medianega živca. Utesnitev moti prevajanje impulzov po živcu in povzroča motnje občutkov za dotik, toploto in hlad, motnje potenja ter mišično prizadetost obolele roke.

Sindrom zapestnega prehoda se pogosteje pojavlja pri ženskah, vzroki za nastanek pa so številni:

  • vnetja tetivnih ovojnic,
  • tumorske mase v predelu zapestja,
  • poškodbe zapestja in podlahti,
  • bolezni (sladkorna bolezen, putika, slabo delovanje ščitnice in revmatoidni artritis) in
  • nosečnost.

Nastanek bolezni pa je povezan tudi z določenimi ročnimi opravili (npr. delo z vibracijskimi stroji).

Klinični pregled

Na začetku obravnave vas bomo najprej povprašali o vaših zdravstvenih težavah, o zdravilih, ki jih jemljete ter o morebitnih alergijah. Sledi usmerjen klinični pregled obolelega področja ter pregled medicinske dokumentacije, katero ste prinesli s seboj. Če ste morda opravili EMG preiskavo, vas prosimo, da izvid prinesete s seboj. Ob koncu pregleda vam bomo pojasnili vzrok vaših težav in vam predlagali ustrezno zdravljenje. Predstavili vam bomo pričakovane izide zdravljenja ter možne zaplete.

Pred posegom vas lahko napotimo na dodatne preiskave (npr. EMG, RTG zapestja in/ali vratne hrbtenice, nevrološki pregled,...)

Pred predvideno operacijo prejmete Soglasje s pojasnilom za operativni poseg – Sindrom zapestnega prehoda, ki ga morate pred posegom prebrati, izpolniti in podpisati.

Zdravljenje

Konzervativno

Za zdravljenje začetnih oblik sindroma zapestnega prehoda svetujemo:

  • izogibanje opravilom, ki izzovejo simptome
  • nošenje opornice za zapestje v nevtralnem položaju
  • po potrebi, zdravljenje s protivnetnimi zdravili

Uspeh zdravljenja ocenimo po 1-2 mesecih.

Operativno

Za zdravljenje bolnikov z napredovalo obliko sindroma zapestnega prehoda in v primeru neuspešnega konzervativnega zdravljenja. Pred posegom vas lahko napotimo na dodatne preiskave (npr. EMG, RTG zapestja in/ali vratne hrbtenice, nevrološki pregled,...). Za zagotovitev brezkrvnega operativnega polja, vam pred posegom namestimo manšeto (esmarch) na nadlahti, ki stiska nadlaht za čas operacije. Operacija poteka v lokalni anesteziji in v brezkrvju. Napravimo 2-3 cm dolg kožni rez na dlanski strani zapestja in v globini vzdolžno prerežemo transverzalni karpalni ligament ter sprostimo mediani živec. Poseg traja približno 10 -15 minut in praviloma ni boleč. Po posegu prejmete ustna in pisna navodila za nadaljnje zdravljenje. Približno pol ure po posegu greste lahko domov, v spremstvu druge osebe.

Pooperativni potek

Roka naj do prve kontrole počiva v trikotni ruti nad nivojem srca. Prva kontrola je 2. – 4. dan po operaciji. Šive odstranimo 10. - 14. dan po operaciji. Prvi mesec po operaciji je potrebno operirano roko razgibavati po navodilih. Ta čas roke ne uporabljamo za fizična opravila. Bolniški stalež, ki v večini primerov traja predvidoma mesec dni, se lahko tudi podaljša, glede na potek zdravljenja in zahteve na delovnem mestu. V kolikor je zaradi sindroma zapestnega prehoda potrebno operirati tudi drugo roko, na operacijo počakamo vsaj 2 meseca po prvem posegu.

Zapleti

Ob skrbno izvedeni operaciji so zapleti redki. Najpogostejša, pa vendar zelo redka zapleta sta krvavitev in okužba rane. Med izjemno redke, vendar v strokovni literaturi opisane zaplete, štejemo tudi poškodbo medianega in ulnarnega živca ter njunih vej in poškodbo ulnarne arterije in njenih vej.

V primeru zapletov je nujno potreben pregled pri kirurgu - operaterju! Zdravljenje zapletov je po navadi kirurško in lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje.

Pooperativna brazgotina je pogosto občutljiva na pritisk in povzroča zategovanje ob skrajnih gibih zapestja, kar lahko traja več mesecev po posegu. Stanje zdravimo z masažo brazgotin, razgibavanjem in ustrezno fizioterapijo. Možen je tudi pojav slabše moči v operirani roki, ki se po navadi, s časom, spontano popravi.


Ob obisku Vam bomo prijazno svetovali glede ustreznega zdravljenja. Natančno Vam bomo pojasnili potek zdravljenja in okrevanja ter tudi tveganja in možne zaplete, ki lahko nastanejo ob predlaganem operativnem posegu.

Obravnava v naši ambulanti lahko poleg kliničnega pregleda vključuje tudi določene telesne meritve in fotografiranje. Prejeli boste ustrezna navodila glede predoperativnih preiskav.

Prosimo Vas, da se za pregled in posvet naročite po telefonu (0590) 34 110, vsak dan med 8 in 19 uro, ali po spletu.

Oglejte si še...