RAK PROSTATE

Kaj je rak prostate?

Rak prostate predstavlja najbolj pogosto maligno obolenje pri moških. Rak na prostati je pri moških drugi najpogostejši vzrok smrtnosti in zaradi njega vsako leto v Evropi umre približno 30 000 bolnikov. V državah Zahodne Evrope vsako leto zboli približno 200 moških na 100 000.

Zakaj nastane rak prostate?

Znano je, da je za nastanek raka prostate na nek način odgovoren moški spolni hormon testosteron. Tako opažamo, da evnuhi nikoli ne zbolijo za rakom na prostati. Pojavnost raka prostate se viša s staranjem. Tako opažamo 40% pojavnost raka prostate pri moških starejših od 40 let in kar 80% pojavnost pri tistih nad 80 let. Ob tem je potrebno poudariti, da nimajo vsi moški klinično pomembnega raka in zdravljenje tako ni potrebno pri vsakem pacientu z rakom prostate.

rak prostate, rak na prostati, anatomski prikaz

Ali je rak prostate dedna bolezen?

Rak prostate je vsekakor tudi dedna bolezen. Če imamo v družini bližnjega sorodnika, ki so mu postavili diagnozo raka prostate, obstaja približno 11% verjetnost, da za to boleznijo po 65. letu starosti zbolimo tudi mi. To tveganje pa je bistveno nižje kadar z rakom na prostati nismo dedno obremenjeni in znaša le 1,4%.

Kakšni so simptomi in znaki raka prostate?

Rak na prostati lahko povzroča različne simptome in znake, ki pa so odvisni predvsem od stadija bolezni. V zgodnjem stadiju bolezni bolniki najpogosteje nimajo nobenih težav. Prisotne so lahko le povišane vrednosti PSA, na digitorektalnem pregledu pa se lahko zatipa tršo prostato. Zaradi povečane prostate se lahko pojavljajo težave z odvajanjem urina, kar bolnike pogosto privede do prvega obiska pri urologu.

Simptomi, ki nastajajo pri napredovalem raku prostate so odvisni od lokalne rasti tumorja in morebitnih zasevkov. Kadar rak na prostati povzroča zasevke na kosteh, se bolečine ponavadi pojavijo v medenici ali križu, kjer tudi najpogosteje najdemo kostne zasevke. Kadar se bolezen širi lokalno proti mehurju, se lahko pojavijo težave z oteženim uriniranjem ali celo z zastojem urina in posledično lahko pride do razširitve votlega sistema ledvic. V napredovali fazi bolezni imajo bolniki lahko občutek pekočega uriniranja, pojavi pa se lahko tudi krvav urin.

V terminalni fazi raka prostate je bolezen močno napredovala in so prizadeti tudi drugi organski sistemi. Bolniki so slabotni, so brez apetita ter izgubljajo telesno maso in se težje gibljejo zaradi bolečin.

urološki posvet, pogovor med pacientom in urologom

Ali rak prostate boli?

Rak prostate običajno povzroča bolečine šele v poznem stadiju bolezni, najpogosteje, ko so prisotni zasevki v kosteh. Bolečine so ponavadi dokaj močne in izvenijo šele po ustrezni protibolečinski terapiji. Občasno je za blaženje kostnih bolečin potrebno jemanje močnih analgetikov.

Kako pravočasno postaviti diagnozo raka prostate?

Za pravočasno prepoznavo raka prostate se vsakemu moškemu po 50. letu starosti svetuje urološki pregled. Pregled pri urologu vključuje temeljit pogovor glede morebitnih težav z odvajanjem vode, bolečin v predelu sečil in spolne funkcije. Temu sledi pregled prostate skozi zadnjično odprtino, oz. digitorektalni pregled, ki omogoča zgodnjo prepoznavo raka na prostati.

digitorektalni pregled prostate, rak prostate, rak na prostati, shematski prikaz anatomije

Za oceno stanja je potrebno opraviti tudi določitev prostatičnega specifičnega antigena, oz. PSA markerja, ki ga določimo iz krvi. Glede na klinično sliko, izvid pregleda in vrednosti PSA se bo urolog odločil za nadaljnje ukrepanje. Če so vsi parametri normalni, se takemu moškemu svetuje redna kontrola pri urologu na eno, dve ali več let.

Če pri moškemu obstaja dedna obremenjenost za nastanek raka prostate, je potrebno urološki pregled opraviti že prej, in sicer po 45. letu starosti.

Kakšni so možni vzroki za povišan PSA marker?

Povišane vrednosti PSA, oz. prostatičnega specifičnega antigena se lahko pojavijo pri vnetju prostate, benignem povečanju prostate, cistoskopiji, TRUZ (transrektalni UZ), uroinfektu ali pri raku prostate.

PSA test

Kaj pomeni povišan PSA marker?

Če je pri moškem vrednost PSA povišana oz. je nad mejo normale za njegovo starost, moramo izključiti vnetno dogajanje na prostati in nadaljevati z ultrazvočno vodeno biopsijo prostate.

Kaj je to mpMRI prostate?

Multi-parametrično magnetnoresonančno slikanje prostate, oz. mpMRI prostate je diagnostična metoda za natančno globinsko slikanje sprememb na prostati. Glede na najnovejša priporočila Evropskega urološkega združenja naj bi mpMRI prostate opravili pred vsako biopsijo prostate.  V Sloveniji je zaradi pomanjkanja zdravnikov in ustrezne opreme mpMRI težko pravočasno opraviti. Predolgo čakanje na preiskavo pa ni priporočljivo, saj s tem zamikamo potrebno biopsijo prostate in pravočasno postavitev diagnoze.

Kaj pomeni biopsija prostate?

Biopsija prostate je diagnostičen postopek s katerim pridobimo majhne vzorce tkiva prostate, ki se jih kasneje patohistološko pregleda in se tako postavi diagnozo obolenja prostate.

Kako se opravi biopsija prostate?

Biopsijo prostate najpogosteje opravimo za potrditev suma raka prostate. Za zaščito pred okužbo, pacient pred posegom prejme antibiotik. Nato opravimo ultrazvočno preiskavo prostate skozi zadnjik in s pomočjo slikovnega prikaza določimo predele prostate od koder bomo vzeli vzorce. Vzorce vzamemo s posebno iglo za biopsijo, s katero preko danke zbodemo prostato na točno določenih predelih, in sicer 10 – 12 krat. Vzorce pošljemo na patohistološki pregled.

biopsija prostate zaradi suma na rak prostate, rak na prostati

Ali je biopsija prostate boleča?

Biopsija prostate je blago do zmerno boleča preiskava, bolečina pa ponavadi izveni prvi do drugi dan po biopsiji. Jemanje analgetikov po posegu je občasno potrebno.

Kaj storimo, če kljub negativni biopsiji prostate PSA ostaja visok?

Med vsemi biopsijami prostate diagnozo raka prostate potrdimo le v približno 20-40%. Pri približno 10% bolnikov pri katerih raka prostate ob prvi biopsiji nismo potrdili, se povišan PSA kasneje lahko zopet ponovi.

V takem primeru je potrebno narediti mpMRI preiskavo. V kolikor mpMRI preiskava prostate pokaže sumljiva področja za rak prostate moramo opraviti še tarčno biopsijo prostate.

Kako ukrepamo, če s patohistološko preiskavo dokažemo rak prostate?

V primeru patohistološke potrditve raka prostate je zdravljenje odvisno od vrste tveganja, ki pa je lahko nizko, srednje ali visoko.

Kakšni so kriteriji za določitev tveganja ob dokazanem raku prostate?

Stopnja tveganja ob dokazanem raku prostate je odvisna od laboratorijskih vrednosti PSA, patohistološke ocene tumorja (Gleason Score, oz. GS) in stadija bolezni.

Tabela prikazuje kriterije Evropskega urološkega združenja za opredelitev nizko, srednje in visoko rizičnega raka prostate:

Rak prostate
Nizko tveganje Srednje tveganje Visoko tveganje
PSA < 10 ng/mL PSA 10-20 ng/mL PSA > 20 ng/mL katerakoli vrednost PSA
in GS < 7 (ISUP stopnja 1) ali GS 7 (ISUP stopnja 2/3) ali GS > 7 (ISUP stopnja 4/5) katerikoli GS (katerakoli ISUP stopnja)
in cT1-2a ali cT2b ali cT2c cT3-4 ali cN+
L O K A L I Z I R A N LOKALNO NAPREDOVAL

GS= Gleason score; ISUP= international society for urological pathology;

PSA= prostatični specifični antigen.

Kaj za bolnika pomeni rak prostate z nizkim tveganjem?

Bolnikom, ki imajo potrjen rak prostate z nizkim tveganjem, se ponavadi ne priporoča aktivnega zdravljenja kot sta operacija ali obsevanje.

Zakaj bolnikov z rakom prostate nizkega tveganja ni potrebno aktivno zdraviti?

Študije so dokazale, da takšna rakasta bolezen ne napreduje hitro, zato ni bojazni, da bi bolezen nekontrolirano napredovala. Bolezen tako bolniku omogoča relativno normalno življenje. Potrebne pa so redne urološke kontrole.

Kako je potrebno slediti bolnika z rakom prostate nizkega tveganja?

Bolniku z rakom prostate z nizkim tveganje priporočamo aktivno sledenje bolezni, in sicer redne kontrole pri urologu na vsakih 6 mesecev. Ob vsakem kontrolnem pregledu se kontrolira PSA, opraviti je potrebno digitorektalni pregled prostate, enkrat letno pa se opravi tudi biopsija prostate. Ob takem sledenju lahko napredovanje bolezni pravočasno prepoznamo in se v takem primeru pravočasno uvede tudi aktivno zdravljenje.

Kaj pomeni aktivno zdravljenje raka prostate?

Aktivno zdravljenje raka prostate lahko vključuje operacijo, t.i. radikalno prostatektomijo ali zdravljenje z obsevanjem.

Z aktivnim zdravljenjem pa želimo doseči sledeče:

  1. Popolno odstraniti rakasto tkivo – onkološki vidik.
  2. Preprečiti nenadzorovano uhajanja urina po operaciji – ohranitev kontinentnosti;
  3. Ohraniti spolno funkcijo, oz. potentnost:

Kdo ni primeren kandidat za operacijo raka prostate?

Pred približno desetimi leti je bila starostna meja za operacijo raka prostate postavljena na 75 let. V zadnjih letih pa upoštevamo predvsem biološko starost posameznika. Potrebno je upoštevati tudi pridružene bolezni, ki jih imajo bolniki z rakom na prostati, ker so to večinoma moški v sedmi dekadi svojega življenja ali pa so starejši. Če se pri bolniku predvideva, da bo živel še vsaj 10 let kakovostnega življenja, je potrebno razmisliti o aktivnem zdravljenju raka na prostati. Odločitev je potrebno sprejeti ob upoštevanju kliničnega stadija bolezni, predvidenega operativnega in pooperativnega tveganja in tveganja zaradi pridruženih bolezni.

Kandidati za radikalno zdravljenje absolutno niso tisti bolniki, pri katerih so bili ugotovljeni zasevki v kosteh ali oddaljeni zasevki v drugih organskih sistemih, razen v lokalnih ali regionalnih limfnih bezgavkah. Za vse ostale bolnike pa je možno aktivno radikalno zdravljenje. Bolnikom je potrebno pojasniti, da pri lokalno ali regionalno napredovalem raku prostate in visokih Gleason Score-ih sama operacija najverjetneje ne bo zadostna in bo po operaciji sledilo obsevanje ali hormonska terapija.

Kakšne operacije raka prostate poznamo?

Rak na prostati lahko kirurško odstranimo na klasični način, laparoskopsko ali robotsko. Laparoskopska in robotska metoda sta minimalno invazivni metodi, ki imata številne prednosti pred klasično, odprto metodo. Minimalno invazivno kirurško zdravljenje raka prostate omogoča manj zapletov ter krajše in manj zahtevno okrevanje.

Kako se opravi laparoskopska radikalna prostatektomija?

Laparoskopska radikalna prostatektomija je eden od aktivnih kirurških načinov za zdravljenje raka prostate. Operacijo se opravi skozi 5 manjših kožnih luknjic, premera 5 – 10 mm, ki se nahajajo pod popkom. Skozi te luknjice se vstavi posebne laparoskopske dolge kirurške inštrumente, s katerimi se opravi celoten poseg. Z operacijo je potrebno odstraniti rakasto spremenjeno prostato in tudi semenske mešičke. Po odstranitvi prostate je potrebno ponovno vzpostaviti kontinuiteto sečnice, kar se napravi z anastomozo oz. povezavo med spodnjim delom mehurja in krnom sečnice. Tako se omogoči kasnejše nemoteno odvajanje urina. Ob koncu operacije ima bolnik vstavljen urinski kateter.

laparoskopska operacija raka prostate

V čem se razlikujeta robotska in laparoskopska radikalna prostatektomija?

Onkološki uspehi zdravljenja obeh kirurških tehnik so med seboj primerljivi. Obe vrsti operacij sta primerljivi tudi glede dolžine trajanja posega kot tudi dolžine same hospitalizacije. Robotska operacija je za kirurga nekoliko bolj prijazna, saj so med posegom gibi rok kirurga bolj naravni. V Sloveniji imamo trenutno le dve robotski enoti, in sicer po eno v Splošni bolnišnici Celje in v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana.

operacijski robot

Kako poteka bolnišnično zdravljenje raka prostate?

Pri normalnem operativnem in pooperativnem poteku traja bolnišnično zdravljenje teden dni.

Bolnik je sprejet v bolnišnico dan pred predvideno operacijo. Ob sprejemu urolog pregleda medicinsko dokumentacijo in laboratorijske izvide krvi ter se z bolnikom ponovno pogovori o sami operaciji in morebitnih zapletih. Na dan sprejema bolnika pregleda tudi anesteziolog.

Bolnik je operiran dan kasneje. Po operaciji je bolnik nameščen na oddelku intenzivne nege.

Prvi dan po operaciji bolnik vstane in prične hoditi, sprva s pomočjo druge osebe, kasneje samostojno. Prične z normalnim uživanjem hrane in tekočin.

Drugi ali tretji pooperativni dan se ponavadi odstranijo kirurški dreni. Če bolnik drugi dan po operaciji ne odvaja blata, prejme klistir ali odvajalno svečko.

Peti dan po operaciji se naredi cistogram, t.j. RTG slikanje mehurja z jodnim kontrastom. Namen cistograma je ugotoviti ali anastomoza med sečnico in mehurjem primerno tesni. Če anastomoza primerno tesni, se urinski kateter odstrani. Če bolnik urinira brez težav, se ga naslednji dan odpusti v domačo oskrbo. Če se ob cistografiji izkaže, da anastomoza ni vodotesna, se bolnika odpusti v domačo oskrbo z urinskim katetrom, ki pa se ga odstrani čez približno 5-7 dni.

Kaj vpliva na zmožnost erekcije po operaciji raka prostate?

Tik ob prostati se nahajajo živci, katerih nemoteno delovanje je nujno za normalno erekcijo penisa. Kadar se te živce med operacijo raka prostate poškoduje, pride do motenj oz. nezmožnosti erekcije.

Med operacijo raka prostate je seveda najbolj pomemben onkološki vidik zdravljenja, kar pomeni popolno odstranitev rakasto spremenjene prostate. Če želimo slediti temu cilju, pri določenih pacientih ni možno ohraniti živcev, ki omogočajo nemoteno erekcijo. Ohranitev teh živcev se tako ne priporoča:

  • bolnikom, ki imajo lokalno napredovali rak prostate,
  • bolnikom, ki imajo raka prostate z visokim tveganjem in
  • bolnikom, ki so imeli na biopsiji prostate več kot polovico vzorcev pozitivnih.

Hkrati pa je ohranitev živcev, ki omogočajo erekcijo penisa smiselna le pri tistih pacientih, ki imajo pred načrtovano operacijo normalno erektilno funkcijo oz. če na vprašalniku International Indeks of Erectile Function (IIEF-5) dosežejo vsaj 21 točk. Če je skupni seštevek točk nižji od 21 so rezultati erektilne funkcije po operaciji slabši.

Bolniki, pri katerih se načrtuje ohranitev spolne moči, morajo vsaj mesec dni pred posegom pričeti z jemanjem majhne doze zaviralcev PDE5 (sildenafil, tadalafil, vardenafil….) in morajo s to terapijo nadaljevati še vsaj 2-3 mesece po posegu. Najboljšo, 80-odstotno uspešnost ohranitve erektilne funkcije po operaciji raka prostate lahko pričakujemo pri moških mlajših od 60 let, ki so z vprašalnikom IIEF-5 dosegli več kot 21 točk. Poprava erektilne funkcije po posegu lahko traja do 12 mesecev.

Zakaj ne smemo pri vseh bolnikih ohraniti živcev za erekcijo?

S takšno tehniko operacije se tvega višji odstotek pozitivnih robov po operaciji, kar pomeni, da rak prostate ni odstranjen v zdravo. Pri radikalni prostatektomiji, brez tehnike ohranitev živcev za erekcijo, so v stadiju pT2 dovoljene 2-5% vrednosti pozitivnih robov na patohistološkem izvidu. Če pa se izvaja tehnika ohranitve živcev, je odstotek pozitivnih robov bistveno višji in se giblje med 20 in 30%. Pri bolnikih s pozitivnim robom na patohistološkem izvidu in zvišanim PSA po operaciji, je potrebno dodatno pooperativno obsevanje.

Kateri so možni zapleti laparoskopske radikalne prostatektomije?

Med operacijo raka na prostati lahko pride do poškodbe živcev, večjih žil in posledične krvavitve, možna pa je tudi poškodba danke. Po operaciji se lahko pojavi okužba v rani, krvavitev iz rane, pride lahko do tromboze medeničnih ven ali ven spodnjih okončin in do pljučne trombembolije.

Seveda so možni tudi drugi zapleti operacije raka na prostati, med njimi tudi zapleti, ki so povezani z anestezijo kot so na primer alergijske reakcije, srčne aritmije, srčni zastoj in podobno. V izogib komplikacijam je potrebno pred operacijo opraviti tudi pregled pri anesteziologu. Če ima bolnik znane pridružene bolezni, kot so povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, bolezni srca, pljučne bolezni in podobno, pa mora pred operacijo opraviti tudi pregled internista.

Ali lahko po operaciji raka prostate nenadzorovano uhaja urin?

Nenadzorovano uhajanje urina po odstranitvi urinskega katetra se pojavlja pri večini bolnikov. Uhajanje urina se lahko pojavi pri spremembah položaja telesa, na primer če se želimo vsesti, uleči, vstati, počepniti ali pa pri kihanju, kašljanju in dvigovanju bremen. Vendar je vsak naslednji dan po odstranitvi katetra kontrola uriniranja večja. Uhajanje urina lahko traja nekje od sedem dni pa do 9 mesecev. Popolno kontrolo uriniranja po šestih mesecih od operacije opažamo pri približno 85% bolnikov. Po devetih mesecih od operacije pa kar 94% bolnikov popolnoma kontrolira uriniranje oziroma jim urin ne uhaja.

Bolnikom, ki jim urin nenadzorovano uhaja svetujemo vaje za krepitev mišične zapiralke sečnice, mišice medeničnega dna. Bolniki lahko doma izvajajo tudi elektrostimulacijo mišične zapiralke sečnice in mišic medeničnega dna z aparaturo iTOUCH. Tovrstno rehabilitacijo izvajajo tudi nekatera zdravilišča v Sloveniji, bolniki pa so do rehabilitacije tudi upravičeni, vendar ne prej kot 6 mesecev po operaciji zaradi raka prostate.

Ali je po operaciji raka prostate potrebno dodatno zdravljenje?

Ukrepanje po operaciji raka prostate je odvisno od patohistološkega izvida in vrednosti PSA, ki ga določimo nekje 30-40 dni po operaciji.

Glede na omenjeno lahko bolnike samo opazujemo in redno urološko sledimo, lahko pa je potrebno tudi dodatno zdravljenje v obliki obsevanja, hormonskega zdravljenja ali kemoterapije.

Kakšna je prognoza zdravljenega raka prostate?

Rak na prostati je v večini primerov ozdravljiva bolezen, zlasti kadar se diagnozo postavi v zgodnjem stadiju bolezni. Zato se pri zadostni starosti svetujejo redni obiski uroloških ambulant, kjer se lahko ob uporabi sodobnih diagnostičnih testov in preiskav diagnozo raka prostate postavi že v zgodnjem stadiju.

Koliko stane urološki pregled?

Cena urološkega pregleda znaša 80 EUR. V kolikor Vam urolog poleg pregleda opravi še UZ sečil, pa cena znaša 120 EUR.

Cene naših uroloških storitev si lahko ogledate v ceniku.

Kje lahko opravim urološki pregled?

Pregled pri dr. Zoranu Krstanoskemu, dr. med., specialistu urologije, lahko opravite v Slovenj Gradcu. Na pregled se lahko naročite po telefonu 041 339 000, po elektronski pošti narocanje@estetika-milosevic.si ali preko spletnega obrazca.


Ob obisku Vam bomo prijazno svetovali glede ustreznega zdravljenja. Natančno Vam bomo pojasnili potek zdravljenja in okrevanja ter tudi tveganja in možne zaplete, ki lahko nastanejo ob predlaganem operativnem posegu.

Obravnava v naši ambulanti lahko poleg kliničnega pregleda vključuje tudi določene telesne meritve in fotografiranje. Prejeli boste ustrezna navodila glede predoperativnih preiskav.

Pred morebitnim posegom boste podpisali Soglasje za operativni poseg.

Prosimo Vas, da se za pregled in posvet naročite po telefonu 041 339 000, po elektronski pošti narocanje@estetika-milosevic.si ali preko spletnega obrazca.

Naročite se

    Želena lokacija pregleda *

    Vaše posredovane podatke bomo uporabili za namen odgovora na vsebino vašega sporočila. Podatke varujemo in obdelujemo v skladu s Pogoji zasebnosti.